Ekskurzija na Goričko

V sredo, 4. 6. 2024, smo se tretješolci odpravili na Goričko. Najprej smo šli na grad Grad, kjer smo si ogledali film. Po filmu smo se razdelili v dve skupini, podružnične šole in matična šola Braslovče. Mi smo opravljali izzive, a zmagal je a-razred s tri ena.

Nato smo odšli do Vulkanije. Tam smo jedli svojo malico in lahko smo si kupili sladoled ali pokovko za 2 €. Po hrani smo se z modrim starim vlakcem odpeljali po Goričkem. Med potjo smo odšli v rudnik in si ogledali kamen, na katerem je bil pravi kristal olivin. Po rudniku smo odšli do osamljenega drevesa, za katerega so mislili, da je zrastel v enem samem dnevu. Nato so ugotovili, da je oddajnik za telefone. Odpeljali smo se do stavbe in se ustavili. Izstopili smo in smo lahko spet jedli.

Ko so šli učenci podružnične šole iz parka, smo vstopili mi. Vodička nam je predstavila krtka Olija. Nato smo šli v prvo sobo, nadeli smo si električna virtualna očala in poslušali Olijevo razlago in hkrati bili v njegovem rovu. Šli smo v lavino cev in ko jo je bilo konec, nam je Oli postavil tri vprašanja. Pot se je nadaljevala do sobe in tam smo dobili 3D očala. Ogledali smo si film od začetka nastanka vesolja do sedanjega življenja. Potem smo šli v dvigalo in se spustili 6003 metre pod zemljo. Nato nam je vodička povedala, da je vulkan aktiven in smo morali zbežati v vlakec. Najprej smo odšli v jamo pajkov. Oli si je našel pomočnika pajkca, ki nas je vodil v sneženo deželo, kjer nas je skoraj zaprlo, ampak smo ušli. Nadaljevali smo v največje odlagališče kosti dinozavrov. Šli smo čez najdaljšega dinozavra in prišli v rov, kjer sta bili dve ogabni gosenici, ki se ju Oli sploh ni ustrašil, ampak ju je kar pozdravil. Bila je velika luknja in je Oliju odnesla tovornjakec. Ko se je pot končala, smo šli v trgovinico, kjer smo si lahko kupili spominke.

Šli smo še v muzej. Na tablici smo si ogledali, kakšne barve je lahko olivin. Šli smo v naslednji prostor in tam smo lahko iz mivke gradili vulkane. Najprej so vulkan izdelale punce, nato pa fantje. Fantje smo naredili pet centimetrov višji vulkan. Oba sta delovala, naš je imel malo več lave. Potem smo šli v nov prostor, pogledali smo si, kako Oliju kuha in peče njegov vajenec. V naslednji sobi je bilo kar zanimivo, saj je bilo predstavljenih zelo veliko zanimivih kamnov in kristalov. In še to, bila je narejena 3 D pokrajina kraja Grad. V naslednji sobi je bila usnjarna, a smo šli takoj v drugo sobo, kjer so delali oblačila iz živalske kože. Pogledali smo si še en filmček z naslovom Potep po Goričkem. Oli nam je razlagal veliko zanimivih stvari. Po ogledu posnetka nam je vodička povedala, kakšen je postopek izdelave oblačil iz živalskih kož. Kar jim je ostalo, so porabili za torbe in čevlje menihov ali zdravnikov. Odšli smo iz muzeja in smo spet lahko jedli, kar nam je še ostalo v nahrbtniku.

Ko so učenci a-razreda prišli z modrega starega vlakca, smo odšli v kombi in avtobus in se odpeljali proti domu. Med potjo je moj sošolec Maks spal, midva z Erikom pa sva se pogovarjala, kaj nama je bilo najboljše ta dan. Povedal mi je, da mu je bilo najboljše, ko smo z vlakcem pobegnili pred izbruhom vulkana. To kar je bilo tudi meni najboljše. Ker smo bili s kombijem, smo zelo hitro prišli nazaj. Pojedel sem še sladkarije, saj sem bil zelo lačen. Avtobus z ostalimi sošolci smo čakali zelo dolgo, ker so se ustavili kar trikrat. Nisem jih dočakal, ker je po mene prišla mami.